Ilustracija

Nikoli si nisem mislila, da me bo kdaj zanimala ilustracija. No, nekaj podobnega sem delala pred leti, ko sem prispevala kaligrafske slike za neko pesniško zbirko, le da je takrat vse to zvenelo zelo logično. Vzameš besedilo in ga prepišeš v gotici, unicali ali čemer koli že, po možnosti ga iluminiraš ali pa se malce poigraš z ozadjem. Takrat temu nisem rekla ilustracija. Zame je to bilo navadno kaligrafsko delo, ki je slučajno našlo mesto v knjigi. Ilustracijo sem razumela kot tisto, kar dela prijateljica, ko z risbami pove kaj se dogaja v zgodbi otroške slikanice. No, to mi nikoli ni bilo blizu, ta narativnost. 

Pred časom je prišla mimo možnost ilustriranja druge pesniške zbirke, druge avtorice. Namenoma nočem povedati za kaj gre, ker se mi že ta objava zdi na meji kršenja pravil, ki sem si jih sama postavila, namreč najprej knjiga, potem objava na družabnih omrežjih. Konec se že vidi, rečeno je bilo, da so korekture tako rekoč že na poti, tako da ... recimo, da lahko. 

Naj se vrnem k lustracijam. Z veseljem sem jih delala. Res. Oni dan sva se z M-jem pogovarjala zakaj mi je bilo to tako všeč in oba prišla do istega zaključka. Zato, ker so mi dali proste roke, da sem naredila kot sem želela. Jasno, avtorica se je morala strinjati. In se je, čeprav je bila malce presenečena. Mislim, da ni pričakovala, da bodo take. Niti jaz nisem.